X

background-img

Uporabne vsebine in članki

V prejšnjih prispevkih smo izpostavljali pomen netehnoloških korakov digitalne poslovne preobrazbe, kot so: značilnosti digitalne ekonomije, trdne in mehke strukture upravljanja digitalne poslovne preobrazbe in digitalno vrednost za kupce, sedaj pa je čas da poudarimo moč digitalnih tehnologij.
 
Res je da (za zdaj še) posel delajo ljudje, a vpliv tehnologije na družbo in posameznike, predvsem v njihovi vlogi potrošnika, je vse večji. Tudi razkorak med nivojem uporabe digitalnih tehnologij kupcev in nivojem uporabe v večini organizacij je vse večji. Ni čudno, da so trenutno najmočnejše ravno organizacije, ki so prve ustvarjale digitalne tehnologije (Apple, Google, Facebook, Microsoft) ali pa so jih nadpovprečno uporabljale že v samem začetku njihovega razvoja (Amazon).
 
Digitalne tehnologije torej sicer niso med prvimi koraki na poti digitalne poslovne preobrazbe, a se je potrebno zavedati pomen njihove moči še pred začetkom poti in jih nato imeti ob sebi ves čas popotovanja. Brez razvoja mobilnih naprav in rešitev ter socialnih omrežij namreč sodobni, digitalni kupec ne bi bil to, kar je. Vse ostalo je zgolj posledica.

OD SMAC DO DARQ

Svet se že nahaja globoko v četrti tehnološki revoluciji, ki s sredstvi in zmožnostmi digitalnih tehnologij premika meje poslovnega okolja. Prvi val digitalnega razmaha so zaznamovale t.i. SMAC tehnologije, ki so podjetjem predvsem omogočile digitalne poti do kupcev in razumevanje njihovega vedenja. Kratica vsebuje naslednje digitalne tehnologije in njihovo moč:

  • Socialna omrežja so razkrila življenjske navade in nakupne preference kritične mase potrošnikov, hkrati pa postala glavni trženjski kanal za posredovanje oglasov, ponudb in testiranja novih proizvodov, storitev in inovativnih poslovnih modelov. Ustvarile so se učinkovite povezave s končnimi potrošniki (Facebook) in poslovnimi kupci (LinkedIn), ki imajo potencial povsem nadomestiti neposredne medosebne odnose in stik v živo.
  • Mobilne naprave (pametni telefoni, tablice, IoT (angl. »Internet of Things«) naprave) omogočajo zvezno povezljivost v digitalne platforme, neposredno bližino kupcev s podjetji (uporaba mobilnih aplikacij blagovnih znamk in potisnih obvestil) in enostavnost nakupovanja. Najbolj razširjen dostop do interneta je danes z mobilnih naprav, ki bodo z uveljavitvijo 5G standarda samo še krepila svojo prisotnost in moč vpliva.
  • Analitika služi za ugotavljanje uspešnosti komunikacije s kupci, prodajno učinkovitost ter povezano obdelovanje podatkov celotnega podjetja za nenehno izboljševanje procesov.
  • Oblačne tehnologije (angl. »Cloud«) so preusmerile tehnološko produktivnost podjetij v ustvarjanje digitalne vrednosti za kupce (digitalne rešitve, platforme in ekosistemi) namesto izgradnje in vzdrževanja interne IKT infrastrukture ter povečale dostopnost informacij in dokumentov zunaj in znotraj podjetja. Predvsem pa so omogočila, da so tudi manjša podjetja lahko prišla do naprednih tehnologij brez visokih kapitalskih vložkov nakupa.
     

Razvijajočo se digitalno ekonomijo pa že »napada« neustavljivi drugi val tehnološkega napredka, ki za premike v  produktivnosti, osredotočenosti na kupce in njihove končne kupce (angl. »Customer Centricity«) in izkušnjo zaposlenih (EX, angl. »Employee Experience«) prinaša nove in nove digitalne tehnologije. Najpomembnejše izmed njih so zajete v novi kratici DARQ, ki pomeni:

  • Tehnologija porazdeljene evidence (DLT, angl. »Distributed Ledger Technology«) omogoča zanesljivo zapisovanje in zaupanja vredno hrambo podatkov. V kombinaciji s pametnimi pogodbami vnaša DLT v družbo in podjetja bolj transparentne odnose in učinkovito upoštevanje vnaprej dogovorjenih pravil. Primeri: takojšen prenos lastništva po izvedeni prodajni transakciji, samodejno vračilo denarja v primeru odpovedi potovanja. Najbolj znana implementacija DLT v praksi je beleženje transakcij s kriptovalutami oziroma tehnologija veriženja blokov (angl. »Blockchain«).
  • Umetna inteligenca (AI, angl. »Artificial Intelligence«) je sposobnost naprav in programske opreme za produktivno samoučeče se reševanje problemov v prid človeštvu. Poznamo vrsto implementacij: samovozeča vozila, prepoznavanje netipičnih vzorcev v medicini in podpora proizvodnji ter poslovanju podjetij s strojnim učenjem (ML, angl. »Machine Learning«).
  • Razširjena resničnost (XR, angl. »Extended Reality«) predstavlja napredne 3D grafične uporabniške vmesnike, ki zaposlenim pri delu v realnem času prikazuje dodatne vizualne elemente v prostoru in spremljajoče potrebne informacije za delo (navidezni objekti, prikaz zaporedja delovnih nalog, fizikalne lastnosti izdelkov), kupcem pa izboljšujejo uporabniško izkušnjo (obogatene animacije Lego kock, vizualna pomoč pri domačih popravilih).
  • Kvantno računalništvo (angl. »Quantum Computing«) za eksponentno povečanje zmogljivosti obdelav podatkov in procesov skupaj s principom porazdeljenega procesiranja (angl. »Edge Computing«), ki računalniške obdelave prenese na mesto nastanka in shranjevanja podatkov ter s tem poveča zmogljivost in avtonomnost delovanja pametnih naprav (napredna faza IoT).

Nove digitalne tehnologije prinašajo nove priložnosti njihove uporabe pri zadovoljevanju potreb potrošnikov, poslovnih kupcev in družbe. Čas od izuma nove digitalne tehnologije do njene uporabe se meri v nekaj mesecih. Kako naj torej storijo slovenska podjetja?

 

DIMENZIJE VPELJEVANJA DIGITALNIH TEHNOLOGIJ

Napredne digitalne tehnologije prinašajo v poslovanje priložnosti, ki so jih podjetja do sedaj zasledovala na ne-digitalne načine, z organizacijskimi uredbami ter z veliko odvisnostjo od človeškega faktorja. Ustrezna uvedba digitalnih tehnologij pa postavlja temelje produktivnejšemu poslovanju s pomočjo:

  • Horizontalna integracija. Podjetja digitalizirajo svojo proizvodnjo s tehnologijami interneta stvari (IoT), senzorike, avtomatike, robotike in povezljivosti (stroji Industrije 4.0, 5.0). S tem je proizvodni proces integriran od začetnega povpraševanja, skladišča, proizvodnje do logistike in poprodajne podpore tako navznoter kot tudi navzven z dobavitelji, kupci, tehnološkimi partnerji in kooperanti.
     
  • Vertikalna integracija. Storitvene, proizvodne, razvojne, komercialne in poslovodne aktivnosti so medsebojno povezane in zasledujejo skupne kriterije uspeha in učinkovitosti. Podjetja uporabljajo integrirane digitalne rešitve, ki kupca prek orodij za avtomatizacijo marketinga (MA, angl. »Marketing Automation«) povežejo v zaledne poslovne procese ter s tem narekujejo nadaljnji razvoj produktov in edinstveno izkušnjo kupcem (B2B model) ter nadalje njihovim kupcem (B2C model). Rutinske odločitve so avtomatizirane, kompleksnejši poslovni izzivi pa so celovito v naprednih BI rešitvah za podporo odločanja (ang. »Business Intelligence«). Zagotovljena je kibernetska varnost po vseh ravneh poslovanja.
     
  • Digitalne kompetence, digitalna delovna mesta in razvoj digitalne kulture.Zaposleni postanejo razbremenjeni rutinskih delovnih aktivnosti in s tem pridobijo čas pridobivanje  novih naprednejših znanj in kompetenc. Oblikujejo se digitalna delovna mesta, ki po eni strani krepijo sodelovanje v agilnih delovnih procesih (angl. »Growth Mindset«) in po drugi s pomočjo digitalnih tehnologij kot so razširjene resničnosti, umetne inteligence in robotike ustvarjajo novo delovno silo v obliki hibrida med človekom in digitalnimi rešitvami.

 

PAMETNO PODJETJE 4.0

Proizvodna podjetja se z digitalno preobrazbo spreminjajo v Pametne tovarne, ki imajo digitalno horizontalno integrirane rešitve (CAD, CAM, MES) ter proizvodne in podporne procese vertikalno povezane s poslovanjem podjetja (ERP, BI, ML & AI napredno obdelovanje podatkov). Slednje omogoča optimizacijo stroškov v realnem času, povečuje produktivnost strojev in izkušnjo zaposlenih (EX). Učinki četrte industrijske revolucije pa niso rezervirani zgolj za proizvodna podjetja.


Storitvena podjetja in organizacijeimajo pri poslovni digitalni preobrazi lahko celo nekaj prednosti pred proizvodnimi podjetji zaradi nižje kapitalske intenzivnosti digitalne preobrazbe. Več digitalnih iniciativ posvetijo digitalizaciji delovnih mest, krepitvi digitalne kulture skozi agilne odnose, inovativnosti, razvoju novih poslovnih modelov ter celovitemu izboljševanju izkušnje strank.

Z interdisciplinarnimi tehnološkimi partnerstvi uvajajo storitvena podjetja v svojo dejavnost tudi dosežke Industrije 4.0: Amazon (prevoz izdelkov z droni), Domino Pizza (samo-vozeči dostavni avtomobili), pametni avtonomni roboti za čistilna podjetja, arhitekturni biroji z uporabo razširjene resničnosti za boljšo vizualizacijo končnih izdelkov.
 

VITKO DIGITALNO POSLOVANJE KOT TRAJNOSTNA OBLIKA ORGANIZACIJE

Pri uspešni poslovni digitalni transformaciji bo za podjetje operativno in organizacijsko odločilna  preobrazba v digitalno vitki (angl. »Digital Lean«) način poslovanja. V praksi to pomeni sposobnost odpravljanja najbolj kritičnih izgub poslovanja:

  • Prekomerna proizvodnja ali izvedba storitev – prevelike količine proizvedenih izdelkov ali opravljenih storitev, ki s strani kupca niso bile neposredno naročene. Digitalna preobrazba integrira prodajne, odločevalske ter proizvodne sisteme in procesno preprečuje prekomerno zaposlenost virov v proizvodnji ali izvedbi storitev.
  • Prekomerne zaloge – horizontalna integracija poslovanja zmanjšuje potrebo po kopičenju presežnih zalog vhodnih materialov in izdelkov s pristopi digitalnega vitkega poslovanja. Podobno kot prekomerna proizvodnja so tudi zaloge posledica neučinkovitega planiranja kapacitet, nepovezanosti s procesi kupcev (prodaje), nabave ter managerskih odločitev, ki ne temeljijo na podatkih (niso »Data Driven«).
  • Prekomerno obdelovanje – nastane zaradi notranje neučinkovitosti procesov, pokritosti proizvodnje ali izvedbe storitev s kazalci učinkovitosti (KPI, angl. »Key Performance Indicators«) ali pomanjkanja kompetenc zaposlenih. Digitalna tehnologija ponudi odločevalcem v realnem času informacije in predloge za uvajanje procesnih in postopkovnih izboljšav.
  • Proizvodni in storitveni izmet – tako kot v proizvodnji se tudi pri storitvah ustvarjajo stroški, ki nastanejo zaradi nezadostne kvalitete izdelkov. Digitalno podprti mehanizmi pravočasno zagotavljajo kakovost (QA, angl. »Quality Assurance«) po vseh stičnih točkah (ne zgolj pri izvedbi), znižujejo stroške, hkrati pa ustvarjajo pri kupcih boljšo izkušnjo, ki vodi do zaupanja in lojalnosti blagovni znamki. 
  • Odvečen transport – nepotrebno premikanje zalog, strojev, orodij, proizvodov povzroča izgube, ki jih Pametna podjetja merijo in jih reducirajo z digitalno podprtimi vzvodi (senzorji, podatki, procesi, rešitve).
  • Odvečno čakanje – v proizvodnih ali storitvenih podjetij izgube časa človeškega kapitala ter neizkoriščenosti strojev neposredno vplivajo na finančno uspešnost podjetja. Nepotrebno čakanje ima dodaten negativen vpliv na motiviranost in izkušnjo zaposlenih (EX), ki je eden glavnih ciljev digitalne transformacije.
  • Odvečno gibanje – digitalno delovno mesto je v poslovanje vpeto skozi celotno verigo vrednosti podjetja. Zaposlenim omogoča optimalno interakcijo ter premikanje pri delu znotraj ali zunaj prostorov podjetja.

 

PRIHAJA INDUSTRIJA 5.0

Medtem ko danes podjetja preoblikujejo poslovanje s potenciali razpoložljivih digitalnih tehnologij, povezujejo stroje in storitve z različnimi deležniki (predvsem s kupci), je na vidiku že nov digitalni tektonski premik.

Zaradi mase podjetij, ki se pričetkom svoje začetne digitalne transformacije še odlašajo, se ustvarja tveganje pospešene ekonomske in družbene neenakosti, saj bo napredek, ki ga prinašajo prednosti Industrije 5.0 za njih neulovljiv.

Industrija 5.0 prinaša poglobljene sodelovalne procese med stroji in ljudmi. Poleg umetne inteligence, senzorike in robotskih sposobnosti začenjajo stroji prevzemati še osebne lastnosti, kar izboljša izkušnjo zaposlenih in zamegljuje mejo človek-stroj. Z opolnomočenjem strojev (robotov) v proizvodnji ter uvedbo digitalnih pomočnikov (virtualnih robotov, hologramov) pri izvajanju storitev se zaposlene razbremeni in omogoči okolje za razvoj kreativnih idej in doseganje rezultatov z višjo dodano vrednostjo.

Kupcem prinaša Industrija 5.0 napredno personalizacijo, saj podpira masovno prilagajanje (»kustomizacije«) proizvodnje in izvedbe storitve, pri čemer posebne zahteve individualnih kupcev ne predstavljajo motenj, pač pa močno razširjen nabor pričakovanih parametrov povpraševanja. Primer masovnega prilagajanja je digitalna blagovna znamka Nike »By You«, ki omogoča kupcem naročilo obutve po lastnih željah in parametrih (izbira dizajna, barve in materialov obutve).

 

STANJE UPORABE DIGITALNIH TEHNOLOGIJ V SLOVENSKIH PODJETJIH

Tokrat je bil odziv bralcev na anketo skromen in odgovorov premalo za kredibilni povzetek. Zato smo si pomagali s podobnim vprašanjem iz raziskave, ki sta jo v oktobru 2020 opravila Digitalno inovacijsko središče Slovenije in IIBA Slovenija, in sicer: »Znanja o katerih digitalnih tehnologijah imate v vašem podjetju?« Nekako po pričakovanjih so na prvih treh mestih digitalne tehnologije iz SMAC nabora, v drugi polovici pa novejše digitalne tehnologije iz DARQ.
 

Rezultati raziskave.

Rezultati raziskave.

 

PRESEČI KLASIČNE IKT SISTEME, REŠITVE IN PONUDNIKE

Povratek v realnost povprečnega slovenskega podjetja nas strezni in odpre oči v scenarije, kjer se poslovodstva šele spoznavajo z osnovnimi izhodišči digitalizacije, IKT oddelki pa so osredotočeni še vedno predvsem na projekte izboljšanja bazične informatizacije posameznih poslovnih funkcij podjetij.
 
Glavno tveganje obstoječih IKT rešitev v podjetjih izhaja iz vprašanja, ali so obstoječe IKT rešitve zmožne podpreti horizontalno integracijo, vključno z izboljšanjem izkušnje kupcev, dobaviteljev in partnerjev ter vertikalno integracijo, ki terja povezljivost z različnimi odločevalskimi, poslovodnimi, nadzornimi sistemi in napredno obdelavo podatkov (AI, ML). Veliko o ustreznosti posamezne IKT rešitve pove že kratka analiza njenega ponudnika. »Ali lahko ponudnik IKT rešitev deluje tudi kot partner pri digitalni transformaciji?« izvemo s preverbo nekaj njihovih bistvenih lastnosti:

  • IKT ponudnik ni zgolj dobavitelj tehnoloških naprav in programskih rešitev, pač pa izkazuje pripravljenost, razumevanje in znanje povezovanja poslovne strategije podjetja z zmožnostmi svojih rešitev, npr. za izboljševanje izkušnje strank podjetja.
  • IKT ponudnik ima izdelano svojo digitalno poslovno strategijo, ki jo progresivno promovira med svojimi zaposlenimi, do svojih strank in poslovnih partnerjev.
  • IKT ponudnik neprestano vpeljuje digitalne tehnologije in rešitve, pri čemer nima težav z operativnim delovanjem rešitev, ki jih je ponujal do sedaj.
  • IKT ponudnik vključuje zainteresirane stranke v preizkušanje (kontroliran proces eksperimentiranja) digitalno naprednih prototipov produktov, idej in rešitev, ki so zmožni podpreti nove digitalne poslovne modele, izboljšati izkušnjo končnih kupcev ter digitalizirati delovna mesta za boljšo izkušnjo zaposlenih (EX).
  • IKT ponudnik je pripravljen ali celo spodbuja povezovanje z ostalimi IKT ponudniki, tudi s konkurenti, vse v korist svojih naročnikov in njihovih končnih kupcev.
  • IKT ponudnik ima znanja ter raziskuje učinkovite načine, s katerimi bi strankam pomagal do učinkovite digitalne transformacije.
  • IKT ponudnik je strateški poslovni partner poslovnega razvoja organizacije, deluje na srednji in dolgi rok in ne več po principu mesečnih prodajnih kvot.

V kolikor IKT ponudnik kljub obilici teoretičnega znanja o poslovni in digitalni transformaciji za naročnika ni sposoben razviti konkretnega akcijskega načrta v skladu s poslovno in digitalno strategijo podjetja, bo tak ponudnik bolj “sidro” kot “jadro” na poti do digitalne konkurenčnosti podjetja.

Ponudniki IKT in digitalnih rešitev imajo pri digitalni transformaciji svojih strank bistveno vlogo in nalogo. Nenehno gašenje požarov, neprimerna izvedba projektov, osredotočenost na kratkoročne dobičke ter odtujen odnos do svojih naročnikov so znaki neustreznosti partnerja, od katerega bo naročnik neprestano odvisen pri svojem poslovnem digitalnem preboju.

 

TEHNOLOŠKA DIGITALNA TRANSFORMACIJA JE POZITIVEN ŠOK

Moč digitalne tehnološke transformacije se odrazi skozi tektonske premike v celotnem poslovanju, saj ne pomeni samo avtomatizacijo in robotizacijo procesov, temveč vpliva na  vrednote, vizijo in poslanstvo organizacije. Ker digitalne poslovne preobrazbe organizacije še vedno ne izvajajo celovito, zvezno in neprekinjeno, občutijo njen tehnološki del kot serijo šokov, saj zahteva hitro krivuljo učenja vsaj zmožnosti digitalnih tehnologij tudi pri ne-tehničnem kadru. Poleg tega digitalna tehnologija narekuje tudi preobrazbo poslovnih modelov.
 
Klasični prodajno-nakupni poslovni modeli dobivajo v digitalni ekonomiji alternativne oblike, ki so digitalnim kupcem bolj pisane na kožo. Velike hitrosti prenosa podatkov na daljavo (npr. 5G) omogočajo ponudbo izdelkov in storitev skozi poslovne modele XaaS (angl. »Eyerything(X)-as-a-Service«, kjer se cena produktov določi glede na intenzivnost uporabe, možnost deljenja z ostalimi uporabniki, s količino predvajanih oglasov ali časovno obračunano uporabo. Primerov kot je Kaeser, ki uporabnikom svoje kompresorje obračunava na način »stisnjen zrak-kot-storitev« brez potrebe po lastništvu, je z vsakim dnem več.

Ob že sedaj vidnih neizmernih potencialov digitalnih tehnologij si le stežka predstavljamo vplive še večje moči prihajajočih novih digitalnih tehnologij, ki bodo podjetjem, kupcem in družbi ponudile še dodatne neslutene možnosti uporabe in vrednosti.  Zmagovalne organizacije se nanje pripravljajo že sedaj, in ker bodo imela dobro bazično kondicijo, jo bodo lahko zelo hitro nadgradile. Kako pa kaj vaša digitalna tehnološka pripravljenost?

 

Članek je objavljen tudi v tukaj.