X

background-img

Digitalna transformacija

Pri branju člankov, ogledu video posnetkov in tudi pri delu na terenu je največkrat uporabljen izraz v svetu digitalnosti ravno besedna zveza digitalna transformacija. Tudi javni razpis Slovenskega podjetniškega sklada P4D 2019-2023 se imenuje »Spodbude za digitalno transformacijo MSP«.

Ta izraz sicer ustreza razmišljanju in fokusu organizacij, ki predstavlja pretežno tehnološki vidik digitalnosti, tako, da tu ni težav. Težav tudi ne vidim pri uporabi besede »transformacija« namesto slovenske besede »preobrazba«. Težave nastopijo, ko vodstva podjetij, na podlagi večine navedb in obrazložitev tega izraza, razumejo, da gre predvsem za tehnološko prenovo organizacije, kar seveda absolutno ne drži. Prava digitalna transformacija je namreč prav gotovo veliko več kot le vpeljevanje digitalnih tehnologij in digitalnih rešitev v poslovanje organizacij.

Zato sam raje uporabljam izraz »Digitalna poslovna preobrazba«. Naj ga zato v nadaljevanju podrobno razčlenimo in pojasnimo ter opišemo na kratko še najbolj pomembne povezane pojme

Digitalna transformacija = Digitalna (poslovna) preobrazba

Posamezni deli besedne zveze pomenijo:

  • »Digitalna« pomeni:
    • značilnosti digitalne ekonomije, ki vplivajo na pogoje poslovanja organizacije,
    • konvergentna uporaba (naprednih) digitalnih tehnologij, ki zajema sočasno uporabo  več digitalnih tehnologij;
  • »Preobrazba« pomeni:
    • celovita in globlja sprememba na vseh nivojih organizacije in zaposlenih pri dojemanju, razmišljanju, osmišljanju, delovanju, ureditvi in kulturi organizacije,
    • temeljna sprememba fokusa delovanja organizacije od »znotraj na ven« z novim izhodiščem izvajanja vseh aktivnosti »od zunaj na noter«,
    • uvajanje novih digitalnih poslovnih modelov;
  • »Poslovna« pomeni:
    • da digitalna transformacije še bolj izhaja neposredno iz značilnosti kupcev, ki jim v digitalni ekonomiji dodajamo še druge deležnike poslovnega ekosistema organizacije, kar je v skladu z usmeritvijo od zunaj na noter,
    • da se najprej usmerjamo v poslovne funkcije in šele nato v tehnološke, oziroma bolje povedano, da je meja med poslovnimi funkcijami in tehnološkimi funkcijami (npr. IT) povsem zabrisana,
    • da obstaja integrirana poslovno digitalna strategija,
    • da prihaja do ustvarjanje nove (poslovne) vrednosti, običajno na podlagi novih poslovnih modelov, za kupce, organizacijo in druge deležnike celotnega poslovnega ekosistema. 

Če povežemo: digitalna transformacija je globlja sprememba podobe, kulture in operativnega poslovanja organizacije z namenom prilagajanja / soustvarjanja pogojev poslovanja digitalne ekonomije s pomočjo uporabe konvergentnih zmožnosti digitalnih tehnologij, predvsem z namenom ustvarjanja prebojnih digitalnih inovacij v poslovnih modelih organizacije za ustvarjanje nove (digitalne) vrednosti za kupce in druge deležnike tesno povezanega poslovnega ekosistema organizacije.

Vloga digitalnih tehnologij

Razvoj digitalnih tehnologij je eksponenten, medtem, ko je sposobnost organizacij, da izkoristijo njihove zmožnosti in potenciale še vedno linearen. Organizacije namreč uvajajo digitalne tehnologije počasi in večinoma zaporedno, prepogosto s fokusom na tehnologijah samih. Tato tudi prepuščajo vodenje uvedbe digitalnih tehnologij predvsem tehnološkem kadru. To je sicer na prvo žogo povsem logično, a v resnici povzroči, da take uvedbe skoraj vedno nimajo dovolj poslovnih učinkov in koristi, zaradi česar jih vodstva nato prepoznajo kot neuspešna in so pripravljena vlagati vanje še manj. Na drugi strani končni kupci (potrošniki) osvajajo digitalne tehnologije hitreje od večine organizacij; svojo dobro izkušnjo s posameznimi organizacijami želijo in zahtevajo nato tudi pri ostalih organizacijah. Če jih te ne morejo zagotoviti, za kupca kmalu niso več zanimive, saj so digitalni kupci danes blagovnim znamkam bistveno manj zvesti. Četudi organizacije poslujemo pretežno s poslovnimi kupci (t.i. B2B), le-ti na koncu koncev delajo za svoje končne kupce, in pričakujejo od svojih dobaviteljev, da jim pri tem pomagajo z izdelki, polizdelki, storitvami ali rešitvami.

Vse to pomeni, da digitalne tehnologije niso pomembne same po sebi. Njihova moč ni najprej in samo v tehnoloških kapacitetah, temveč v zmožnosti spreminjanja navad in obnašanja kupcev ter v vplivanju na oblikovanje pogojev dela zaposlenih (npr. digitalna delovna mesta, spreminjanje odnosa do kupcev) s katerimi organizacija hitreje uresničuje potrebe kupcev in svoje cilje.

Poleg tega moram digitalne tehnologije razumeti širše, ne zgolj kot nekatere njene vidne oblike, kot so npr. pametne mobilne naprave, naprave za navidezno resničnost in/ali roboti. Pomembno vlogo pri t.i. mehkejših digitalnih tehnologijah in rešitvah igrajo podatkovno analitične tehnologije in rešitve. Le-te so ključne predvsem na dveh področjih: da bolje razumemo (obnašanje) kupca in da bi pravočasno sprejemali prave odločitve, kar vključuje, da so te odločitve lahko sprejete tudi z umetno inteligenco, torej pri njih človek ne sodeluje več direktno.

Najuspešnejše organizacije so sposobne uvajati in izrabljati več digitalnih tehnologij hkrati. Pri tem ne gre samo za to, da so sposobne komunicirati in spremljati kupce na različnih (digitalnih) kanalih, temveč, da pri podpori poslovnim ciljem povezujejo, kombinirajo in nadgrajujejo posamezne tehnologije med seboj, kot npr.: pri prepoznavanju ali celo napovedovanju obnašanja kupcev uporabljajo algoritme umetne inteligence, prepoznavajo vzorce kupčevih navad in hkrati celo video opazujejo ter analizirajo svoje kupce, jim nato avtomatično ponudijo tistemu trenutku prilagojene rešitve na licu mesta, kjer se kupce trenutno nhaja (quantum edge computing), jih pri nakupu spodbujajo s ciljanimi sporočili tistega trenutka, ter nato kupcu sledijo še v času po že izvedenem nakupu, da bi spodbujale nove nakupe ali da bi jih delale bolj lojalne.

Pri digitalnih tehnologijah gre torej predvsem zato, kako lahko z njihovo pomočjo bolje tekmujemo s konkurenti, da osvojimo ali obdržimo kupca. Pri te se boste verjetno strinjali, da vlogo vodje v tem tekmovanju ne morete prepustiti npr. vodjem informatike. Zakaj potem še vedno organizacije večino svojih vodij digitalne transformacije rekrutira iz vrst tehnoloških kadrov? Zato ker digitalno transformacijo vidijo predvsem skozi notranji vidik tehnološke avtomatizacije proizvodnje in/ali drugih procesov s ciljem stroškovne učinkovitosti. To je sicer povsem legitimen cilj, a zelo pomembno je, da to ni primarni cilj, temveč podporni cilj ostalim poslovnim ciljem, ki so seveda povezani predvsem s kupci in ustvarjanjem vrednosti zanje. Torej ne gre za to, da tehnološki kader ne bi bil primeren, gre za to, da je le-ta v vlogi prvega pomočnik najbolj odgovornim osebam za poslovne rezultate organizacije. Namreč poslovni rezultat je primarno in najbolj odvisen od kupcev, v digitalni ekonomiji od digitalnih kupcev. To nadalje pomeni, da je tokratna tehnološka revolucija prehoda iz klasične industrijske družbe v digitalno drugačna in temelji za podjetja veliko bolj na poslovnih in ne tehnoloških izhodiščih.

Če torej želimo, da bo naša digitalna transformacija uspešna, mora biti veliko bolj »poslovna« in veliko bolj »preobrazba«, kot pa  samo »digitalna«. Predvsem pa mora upoštevati poslovne zakonitosti in zakonitosti globljih sprememb.

Aksiomi digitalne transformacije

Strnimo do sedaj napisano v 5 aksiomov digitalne transformacije:

  • Aksiom št. 1: Digitalna ekonomija poganja uspešne organizacije k neprestanemu poslovnemu razvoju s pomočjo: vse bolj zahtevnih (digitalnih) kupcev, novih (digitalnih) poslovnih modelov in zmožnosti konvergentne uporabe naprednih digitalnih tehnologij.
  • Aksiom št. 2: Digitalna tehnologija sama po sebi ni končni cilj, temveč je njeno sredstvo, tako kot je sredstvo vpliva na pogoje poslovanja v digitalni ekonomiji, npr. s tem ko je običajno kupec bolje opremljen in vešč uporabe digitalnih tehnologij.
  • Aksiom št. 3:  Razumevanje (skritih) potreb in obnašanja kupcev, skladnost njegovega popotovanja in naših poslovni procesov, zagotavljanje nadpovprečne izkušnje tam, kjer je najbolj potrebno, prinese navdušenega in zvestega kupca,  ta pa organizacijam konkurenčno prednost.
  • Aksiom št. 4:  Razvita digitalna kultura, ki podpira integrirano poslovno digitalno strategijo, in sistematičen razvoj digitalnih kompetenc na podlagi digitalnih kompetenčnih modelov za ključne poslovne vloge, prispevata k uspešnosti in pospešujeta izvedbo preobrazbe.
  • Aksiom št. 5:  Uspešno izvedeni pravi in povezani digitalni projekti organizaciji prinesejo več kot
  • klasično donosnost (ROI) posameznega projekta. Vodstva organizacij morajo tudi dopustiti nastanek „odložene“ vrednost za organizacijo skozi akumulirano vrednost za deležnike.

Digitalna strategija

Organizacije potrebujejo strategijo, da bi:

  • poenotile svoje odgovore na spremembe iz okolja;
  • vzpostavile usmerjenost oz. navigacijo za poenotenje smisla delovanja celotne organizacije v smeri najvišjih ciljev (“North star”) na svoji poti poslovne prihodnosti;
  • zagotovile enotno metriko in pregled nad napredkom na poti uresničevanja poslanstva, vizije, strateških ciljev;
  • lastnikom zagotovile formaliziran (prikaz) načrta uresničevanja njihovih interesov; uresničitve zahtev poslovnih lastnikov;
  • pripravile enotno agendo poslovnih projektov in iniciativ za uresničitev strategije, vključno z njihovo prioritizacijo in zagotavljanjem virov.

Organizacije potrebujejo digitalno strategijo, da bi:

  • poenotile svoje odgovore na spremenjene pogoje poslovanja v skladu z značilnostmi nove digitalne ekonomije, predvsem v skladu s spremenjenimi digitalnimi kupci;
  • odgovorile na nevarnosti in nove priložnosti poslovanja v teh značilnostih;
  • dopolnile in nadgradile poslovno strategijo oziroma strateške cilje z novimi strateškimi cilji, ki so s področja digitalnosti;
  • določile katere digitalne tehnologije in rešitve morajo uporabiti/razvijati za uresničevanje (skupnih) strateških ciljev;
  • razvijale organizacijsko kulturo z značilnostmi digitalne organizacijske kulture;
  • skozi digitalno transformacijo načrtno razvijale svoje digitalne zmožnosti in digitalne kompetence svojih zaposlenih.

Strategija da odgovor, kako bo organizacija prehodila pot iz trenutnega stanja v katerem je, do želenega stanja, ki ga označujejo doseženi strateški cilji. Ti morajo biti postavljeni v skladu s kupci, katere organizacija naslavlja, in pričakovanju lastnikov. Na tej poti se organizacija srečuje še s konkurenti, ki prav tako poskušajo prepričati iste kupce.

Kakšna natančno je pot, ki jo organizacije ubirajo pri izpolnjevanju ciljev, je odvisno od strateških usmeritev, ki definirajo predvsem:

  • V kateri niši bomo tekmovali? Ali bomo morda ustvarili svojo?
  • Kakšen predlog vrednosti v očeh kupca nas bo diferenciral v teh nišah?
  • Kateri ključni procesi ustvarjajo diferenciacijo v strategiji?
  • Kakšen je s strategijo zahtevan človeški kapital?
  • Kakšno kulturo moramo razvijati?
  • Kakšna tehnologija omogoča strategijo ?

Digitalna strategija mora dati te odgovore za specifične razmere digitalne ekonomije.

Ključni izzivi pri oblikovanju in izvedbi vsake strategije so:

  • Za kako dolgo obdobje pripraviti strategijo (5,3,2 let)?
  • Koga vse vključiti v pripravo strategije v organizaciji in zunaj nje (npr. strateške kupce in dobavitelje)?
  • Kako oceniti potreben proračun za izvedbo strategije?
  • Ali za digitalno transformacijo še vedno uporabljati klasično letno planiranje?
  • Pokriti vire 100% ali pustiti prostor za priložnosti?
  • Kdaj  in zakaj spreminjati strategijo?
  • Kater modeli izvedbe uporabiti (npr. Sistem uravnoteženih kazalnikov)?
  • Kako preprečiti ali vsaj omiliti silosno mentaliteto (vsak oddelek naj poskrbi za svoje cilje in projekte)?
  • Kakšen je razkorak med potrebnimi in našimi trenutnimi zmožnostmi za uspešno izvedbo strategije?
  • Kako uspešno komunicirati strategijo navzdol – ali smo res dosegli poenotenje?

Kakšna je torej prava pot izdelave digitalne strategije:

  1. Izhajajte iz poslovne strategije.
  2. V digitalni strategiji te poslovne elemente nadgradite v skladu z značilnostim digitalne ekonomije.
  3. Izdelajte akcijski načrt izvedbe digitalne strategije.
  4. Digitalno strategijo vkomponirajte (integrirajte) nazaj v poslovno strategijo in akcijski načrt izvedbe digitalne strategije v roadmap izvedbe poslovne strategije; torej vse skupaj v enoten dokument.
  5. Integrirano poslovno digitalno strategijo upravljajte enotno, kar pomeni s strani najvišjega vodstva in skozi enotno prioritiziran nabor projektov in drugih strateških iniciativ, kot npr. razvoj kulture, zmožnosti in kompetenc ter strategiji usklajeno optimizacijo procesov.

Ko organizacija to izvaja na opisan način in povsem usklajeno skozi vse svoje sestavne dele, pravimo, da izvaja digitalno transformacijo oziroma bolj točno rečeno, da izvaja digitalno poslovno preobrazbo.

Akcijski načrt za digitalno transformacijo

Akcijski načrt za digitalno transformacijo predstavlja seznam digitalnih operacij in digitalnih projektov, ki:

  • so »pravi« digitalni projekti (npr. uvedbe digitalnih rešitev, uvedba digitalnih delovnih mest), a pri tem ne smemo pozabiti, da imajo še vedno svoje izhodišče v poslovanju oz. skupnih strateških ciljih;
  • so neposreden odgovor na tehnološke značilnosti digitalne ekonomije (npr. uvedba digitalnih kanalov komuniciranja);
  • ključno spreminjajo (že prej definirane) poslovne projekte;
  • razvijajo digitalne zmožnosti in digitalne kompetence zaposlenih;
  • so tipa razvoja značilnosti digitalne organizacijske kulture.

Kot smo že napisali, mora akcijski načrt za digitalno transformacijo biti usklajen z načrtom izvedbe skupne strategije, oziroma bolje rečeno, biti mora njen integriran del.

Strokovnjak za digitalno transformacijo

Glede na napisano, je strokovnjak za digitalno transformacijo nekdo, ki najprej dobro razume značilnosti digitalne ekonomije, zna le-te povezati z organizacijo tako, da pomaga prepoznati priložnosti in nevarnosti, razume poslovna izhodišča digitalne transformacij in jih zna razumeti tudi skozi kontekst in priložnosti uporabe različnih digitalnih tehnologij in digitalnih rešitev. Strokovnjak za digitalno transformacijo je coach, mentor in svetovalec najvišjemu vodstvu organizacije, vodji digitalne transformacije in ključnim poslovnim vlogam vključenih v digitalno transformacijo (npr. oddelku za razvoj digitalnih talentov).

Za popotnico do uspešne poslovne transformacije

Za na pot prenosa vsega napisanega v vašo poslovno prakso, bi vam želel dati še naslednja tri sporočila:

  1. Začnite zunaj pri stranki in nadaljujte pri vrednosti zanje!
    Upoštevajte: »Don’t Follow the Money; Follow the Customer!«
  2. Digitalna transformacija ni projekt, je neprestan proces!
  3. »If you want to change the GAME, change the FRAME!«
  4. Razmišljajte globoko in ciljajte visoko!
    Upoštevajte: "Your story might become the future for others!"

Uspešno popotovanje vam želim!
V kolikor bi potrebovali izkušenega vodiča in/ali sopotnika, pa sporočite.

 

Aleš Štempihar, digitalni strateg, inovator digitalnih poslovnih modelov in zunanji strokovnjak za digitalno transformacijo