X

background-img

Digitalna strategija

Digitalna strategija je najprej strategija. Torej je njena naloga predvsem postaviti strateške cilje in oblikovati razumevanje, kako bomo prehodili poslovno pot iz trenutnega stanja organizacije v želeno (konkurenčnejše) ciljno stanje. Šele nato je tudi digitalna, kar pomeni, da so na tej isti poslovni poti uporabljene digitalne tehnologije, s pomočjo katerih lahko hitreje prehodimo to pot, in digitalne zmožnosti, ki nam dajejo dodatno poslovno moč za digitalno transformacijo.

Ker je poslovna strategija najvišji poslovni dokument organizacije mora vsebovati predvsem točna navodila: kako bomo digitalno poslovanje vpletli v poslovni razvoj organizacije in kako bomo izvedli digitalno preobrazbo za prehod v ciljano bodoče poslovno stanje. Konkretno to pomeni, da je potrebno na eni strani za vsak obstoječi strateški cilj predvideti uporabo digitalnih tehnologij za njegovo hitrejšo uresničitev z več dodane vrednosti za vse deležnike (tudi za zunanje), po drugi strani pa postaviti nove z značilnostmi digitalne ekonomije povezane strateške cilje. Končni cilj obeh strani istega kovanca je isti, to je zagotovitev konkurenčnejšega položaja organizacije v digitalni ekonomiji, ki ji bo prinesel boljše poslovne rezultate.

Digitalna strategija je integralni del poslovne strategije in ne njen zunanji dodatek ali dodatek na koncu dokumenta poslovne strategije ali samo enega od njenih delov (npr. dela, ki se nanaša na informatiko, ali na marketing). Vse se začne s poslovnimi izhodišči in konča se pri načrtovanih poslovnih rešitvah.

STRUKTURA DIGITALNE STRATEGIJE

Poleg klasičnih strateških elementov, kot so: strateška področja / usmeritve, strateški cilji, agenda strateških sprememb, strateška mapa, strateški projekti organizirani v načrt izvedbe strategije, KPI, poslovni modeli izvedbe strategije, sta za izpeljavo digitalne strategije še posebej pomembna dva dodatna strateška digitalna elementa: zmožnost napredne povezane hkratne uporabe več digitalnih tehnologij in zmožnost upravljanja podatkov kot pomembnega vhoda za določitev vseh strateških elementov. To hkrati tudi pomeni, da uspešnost podjetij zgolj na osnovah klasične poslovne strategije ni več zadovoljiva za njihovo uspešnost tudi v drugačnih razmerah digitalne ekonomije. 

VSEBINA DIGITALNE STRATEGIJE

Snovanje digitalne strategije ne poteka takoj direktno v poslovno strategijo, temveč najprej pripravimo ustrezne digitalne elemente in jih nato integriramo v poslovno strategijo.

Področja, ki jih mora zajeti celovita digitalna strategija so vsaj naslednja:

  1. Izkušnja kupca (Customer eXperience): izkušnja kupca je kupčeva percepcija o našem podjetju, ki jo dobi skozi vse interakcije z njim. Temeljni izziv pri pripravi tega digitalnega strateškega elementa je zapolnitev vrzeli (gap-a) med percepcijo podjetij o stopnji zagotavljanja Cx pri svojih kupcih in dejansko doseženo stopnjo Cx, ki jo povedo kupci sami.
  2. Podatkovna strategija: določa celostno vizijo in temeljne zmožnosti povezane s podatki oziroma področij odvisnih od podatkov. Temeljni izziv je graditev zaupanja v  podatkovno vodeno (data-driven) organizacijo, saj se vodje pri odločanju velikokrat preveč zanašajo le na svoje občutke ali pretekle izkušnje.
  3. Procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja: Poslovni procesi v podjetju so med seboj povezani in si sledijo v temeljnem načelu verigi dodajanja vrednosti, ki skozi vhode (nabavo, razvoj) preoblikuje delne izdelke ali polprodukte v izdelke/storitve z dodano vrednostjo in jih kot izhod preda kupcu v zameno za določeno plačilo. Digitalne rešitve predstavljajo množico možnih tehnoloških rešitev, ki jih uporabimo pri izvajanju procesnih korakov za optimizacijo kupčeve izkušnje, povečanja učinkovitosti in uspešnosti izvajanja procesov. Največji izzivi so:  koordinirano horizontalno med-oddelčno sodelovanje, prevzem lastništva procesov s strani odgovornih lastnikov procesov  in  spremembe, ki jih prinaša optimizacija procesov.
  4. Digitalni poslovni modeli, produkti in storitve:  poslovni model opisuje na kakšen način podjetje ustvarja, posreduje in ohranja vrednost za svoje kupce in zase. To je eden najpomembnejših digitalnih strateških elementov saj predstavlja prebojno digitalno moč organizacij za doseganje njene konkurenčnosti v digitalni ekonomiji. Žal pa je temeljni izziv pri tem ravno pomanjkanje znanja in volje podjetij, da bi pogosteje inovirala svoje poslovne modele v digitalne poslovne modele. Digitalni poslovni model je poslovni model, ki ima večino svojih elementov podprtih z digitalnimi tehnologijami, ki so tudi ključne za ustvarjanje nove vrednosti za kupce. 
  5. Strategija razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest: ker je digitalnih talentov na trgu dela izrazito premalo, je izrednega pomena, da podjetja načrtno razvijajo digitalne kompetence svojih zaposlenih. Upravljanje digitalnih delovnih mest obsega aktivnosti načrtovanja, oblikovanja in uporabe delovnega okolja z namenom pomagati zaposlenim organizirati in izpolnjevati dnevne naloge s pomočjo digitalnih tehnologij in digitalnih rešitev. Gre seveda za veliko več kot za orodja za delo na daljavo. Namreč dobra izkušnja zaposlenega je temelj za izkušnjo kupca.
  6. Strategija razvoja digitalne kulture: temeljni izziv kulture je, kako jo spremeniti brez nasprotovanja tistih, ki so jo ustvarjali. Sprememba organizacijske kulture vedno potrebuje svoj čas, kar je lahko v razmerah hitro spreminjajočih se pogojev poslovanja v digitalni ekonomiji za določena podjetja celo usodno. Podjetja se lahko na te spremembe pripravijo pravočasno s tem, da razvijajo tiste elemente kulture (npr. voditeljstvo, pripravljenost na spremembe, poslovno agilnost), ki omogočajo, da se lahko kultura vseeno spremeni hitreje, kot je to običajno. Del strateških aktivnosti povezanih z digitalno kulturo je tudi nevtraliziranje strahu in odpora do digitalnih tehnologij in posledic njene uporabe.
  7. Kibernetska varnost: gre za sklop med seboj povezanih elementov in aktivnosti, ki imajo skupen cilj v zagotavljanju visoke ravni varnosti vseh informacijskih in komunikacijskih rešitev v podjetju, ki so bistvenega pomena za nemoteno in pravilno delovanje podjetja v vseh varnostnih razmerah in za zagotavljanje bistvenih storitev dejavnosti podjetja.
  8. Industrija 4.0: t.i. četrta industrijska revolucija prinaša nove tehnologije, poslovne modele, pravila in rešitve. Industrija 4.0 je tudi oznaka za popolno interoperabilnost in interpovezljivost (vsi z vsemi o vsem), kar v konkretnem primeru pomeni nas kot človeka, stroje, senzorje, navidezno in obogateno resničnost, procese in odločitve v njih. Pomembno je razumeti, da ta pojem ni vezan smo na proizvodnjo oz. proizvodna podjetja, temveč zajema tudi storitvena podjetja.

Našteta področja so povsem skladna tudi s smernicami DIHS Slovenije za pripravo digitalne strategije in z Vavčerjem za pripravo digitalne strategije v okviru državnih spodbud za digitalizacijo - vavčerjev.

Aleš Štempihar, direktor podjetja Askit d.o.o. in svetovalec vpisan v DIHS katalog Digitalnih strokovnjakov za pripravo digitalnih strategij. Do sedaj je sodeloval v 10+ projektih priprave digitalnih strategij in pri izdelavi več poslovnih strategij.